Dr. Jožef Gruden je v knjigi Božja pot Marije pomočnice na Brezjah, izdane leta 1898, zapisal: “Ni ga kmalu najti kraja v naši domovini, ki bi se po svoji lepoti mogel primerjati tej širni ravnini, ki se razteza nad savino strugo. Proti severozapadu obmejuje obzorje sivi Triglav s svojimi mogočnimi sosedi, pred seboj imaš valovite Karavanke s Stolom in Begunjšico, zadaj pa šumi brhka hči planin — bistra Sava. Po ravnini, kamor ti oko seže, gledaš zelene travnike, plodovitna polja in sadonosno drevje. Na tej planjavi leži vas Brezje z romarsko cerkvijo Marije pomočnice. Hiše so skoraj popolnoma skrite v zelenem drevju, le mogočni zvonik nove cerkve je videti daleč na okolu.” In to lepo naravo so si izbrali Brezjani za svojo vsakodnevno dejavnost, ki je skozi vso zgodovino tudi tesno povezana z zemljo, gozdom, kamnom in tudi z ljudmi. Vsakdanje romarje in obiskovalce vedno z veseljem sprejmejo medse.
Brezje